Lakota lyrics

V bližini kraja, kjer lepo živimo,
so nam zgradili ogromno trgovino.
Prepolna je lepo pakiranih radosti,
produkt je kapitala in potrošniške norosti.
Ko vstopamo v to èudo od èudesa,
je tako kot da bi se odprla nam nebesa.
V njej ni reèi, ki je ne bi radi imeli,
vse kar ni prišraufano takoj bi s sabo vzeli.
Zato ker muèi nas
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!
Trgovke krasne, blagajnièarke luštne,
da èlovk ne ve al plaèa naj al naj jih kušne.
Raèun polmetrski pa nas hitro strezni,
odhajamo s samo kramo sami nase jezni.
Reklame mamijo in oglasi všeèni,
kupite le še to pa boste sreèni.
A konca ni, ponudba se spreminja
in sreèa nam beži, izmike se, izginja.
Zato pa muèi nas
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!
Daleè nekje pa vlada beda,
povpreèen èlovk tja ne pogleda.
Tam iz dneva v dan sliši se jok laènih otrok.
Rešili bi te okostnjake
že s tem kar zmeèemo v smetnjake.
Vendar le malo nam je mar
kako k sebi jemlje jih bog.
Nenehno se pehamo in hlepimo,
veè kot imamo, neskonèno veè želimo.
Pa ne dobrote, soèutja in modrosti,
ne, ne, nikoli ni zadosti naših nam norosti.
Prešlo v navado nam je unièevanje,
klanje živali, onesnaževanje.
Èe dokaj kmalu ne bomo izumrli,
cel svet z nami vred, vse bomo požrli.
Ker muèi, muèi nas
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!